Ozadje in pomen izobraževanja

Lesene skodle se uporabljajo kot gradbeni material že od antike. Uporaba skodel igra pomembno vlogo tudi v sodobni arhitekturi. Trend regionalnih, trajnostnih gradbenih materialov je privedel do razcveta lesne gradnje in renesanse skodel. Te so postale sodobna in trajnostna alternativa drugim strešnim kritinam. Kot naravni gradbeni material združujejo funkcionalnost in estetiko in so jih tako ponovno odkrili arhitekti. Lesene skodle se uporabljajo za strešne kritine, fasade in notranjo ureditev. Kot naravni vir so gradbeno-biološko popolnoma neoporečne in združujejo tradicijo ter kakovost. Biološka strešna kritina je toplotno izolativna, zračna ter odporna proti vremenskim vplivom. Tako pri ročni izdelavi skodel iz okoliškega lesa kot tudi pri pokrivanju stavb s skodlami se lahko še veliko naučimo od starejših generacij.

Ekonomija

Izdelava skodel je v Avstriji svobodna obrt, medtem ko je pokrivanje s skodlami obrtna dejavnost, za katero je potrebno obrtno dovoljenje. Leta 2018 je bilo v Avstriji pri Avstrijski gospodarski zbornici registriranih 39 poklicnih krovcev s skodlami. 13 jih prihaja s Tirolske in 26 iz Predarlske. V preostalih sedmih zveznih deželah ni registriranih poklicnih krovcev s skodlami. V Sloveniji so bili leta 2018 registrirani štirje poklicni in trije z dopolnilno dejavnostjo pokrivanja streh s slamo in skodlami. Za pokrivanje z lesenimi skodlami je treba v Sloveniji pridobiti obrtno dovoljenje (krovstvo, kleparstvo in tesarstvo). Izdelava lesenih skodel pa je svobodna obrt. Te številke kažejo na pomanjkanje strokovnjakov in potrebo po dodatnih možnostih usposabljanja. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov se ne izgublja le gospodarski potencial, ampak tudi dragoceno znanje. Zaključek usposabljanja za izdelovalca skodel/krovca lahko krovcem in tesarjem prinese dragocene dodatne kvalifikacije. Pridobljeno znanje absolventom omogoča, da se začnejo ukvarjati še z dodatno dejavnostjo. Povečana uporaba skodel za strešne kritine lahko okrepi lokalne vrednostne verige in ustvari regionalna delovna mesta.

Družba in kultura

Strehe in fasade s skodlami veljajo za kulturno in naravno dediščino. Prenos tradicionalnega znanja obrti je bistven za ohranjanje kulturne infrastrukture. Uporaba lesenih skodel je zelo pomembna tudi za ohranitev in ponovno vzpostavitev funkcionalnosti kulturnih krajin.

Do 19. stoletja so ljudje svoje strehe pokrivali skoraj izključno z lesenimi skodlami in na ta način dolgoročno oblikovali značaj krajine. Danes najdemo skodle večinoma na strehah zgodovinskih stavb, kot so kapele, cerkve, samostani, dvorci in gradovi. So tudi estetski element tradicionalnih objektov kulturne krajine, kot so kmečke hiše, koče in hlevi, skednji in druge zgradbe, ki dajejo pečat krajini.

Za ohranitev in obnovo tradicionalnih zgradb ima ta obrt velik pomen. S prenosom znanja starih veščin lahko ohranimo tradicionalne krajine in kulturno dediščino.

Ekologija in okolje

Lesene skodle so postale sodobna in trajnostna alternativa drugim strešnim kritinam. Kot naravni vir so gradbeno-biološko popolnoma neoporečne in združujejo tradicijo ter kakovost. Biološka strešna kritina je toplotno izolativna, zračna ter odporna proti vremenskim vplivom. Skodle lahko izdelamo iz lokalnega, naravnega lesa. Primeren je les iglavcev, kot so smreka, bor, macesen in jelka, in tudi trdi les, kot so bukev, hrast, jelša in jesen. Z uporabo lokalnih virov se je mogoče izogniti dolgim transportnim potem. Pri proizvodnji lesenih skodel ne pride do nastanka nevarnih odpadkov. Lesni ostanki se lahko nadalje predelujejo oz. so biorazgradljivi. Pri izdelavi in predelavi skodel ni potrebno uporabiti sredstev za zaščito lesa, laka ali barv. Uporaba kemikalij tako ni potrebna. Strešne skodle lahko po njihovi življenjski dobi termično recikliramo oz. so biološko razgradljive.

Zgodovina

Streha hiše izpolnjuje bistveno zaščitno funkcijo in je bila že od nekdaj močno odvisna od podnebnih razmer in obstoječega gradbenega materiala. Tako se je na primer na območjih, kjer se je pridelovalo žito, najprej pokrivalo s slamo. Z razvojem mehanskega mlatenja, kjer se je slamo stisnilo in poškodovalo, ta ni bila več primerna za strešne kritine, zato jo je nasledil les. »Cepljen les v obliki skodle ali cepljenih desk je starejša in trajnejša oblika lesene strehe.« (Pöttler 1985, str. 232.) V gozdnatih predelih je bil les že od nekdaj tisti gradbeni material, ki ga je bilo mogoče enostavno obdelati s preprostimi orodji. Z nenehnim izboljševanjem konstrukcijskih delov se je tudi uporaba lesene strešne kritine vedno bolj širila in izboljševala. Lesene skodle so ljudje uporabljali že v antiki. V pristaniških mestih Korint in Atene se je poleg končnih konstrukcijskih delov, kot so tramovi, deske in strešni les, trgovalo tudi s skodlami (prim. Carstensen 1992, str. 12). Plinij v opisu neke strešne kritine omenja skodlo, in tudi v prevodu Svetega pisma znamenitega Wulfila je mogoče zaslediti omembo skodelne strehe (prim. Phleps 1942, str. 95). Ob limesu so se Germani naučili rimskega načina gradnje, najti je bilo mogoče skodle iz hrastovine in tudi rimska orodja. Nož za cepljenje lesa je na primer še danes zelo podoben (prim. Carstensen 1992, str. 14 in dalje).

Izdelava in materiali

Pri izbiri lesa za izdelavo skodel sta bistveni merili cepljivost in trajnost. Poleg bukve, hrasta, jelše in jesena so na voljo smreka, bor, macesen in jelka. Drevesa iglavcev se lažje cepijo. Najboljšo kakovost zagotavlja macesen (trajnost nekje 70–80 let). Med listavci ima hrastov les najdaljši rok uporabe (do 100 let). Les, ki se dejansko uporablja, pa je odvisen od lokalne razširjenosti. Da so skodle karseda odporne na vremenske vplive, morajo biti čim bolj vodoodbojne, lesna vlakna pa morajo ohraniti svojo obliko. To se doseže s cepljenjem. Če se skodle nažagajo, so vlakna uničena in vpijejo vodo. Včasih so jih tudi dimili, da bi podaljšali rok uporabnosti (prim. Phleps 1942, str. 95). Tudi dim ognjišča je nekoč naredil les bolj trpežen in ognjeodporen. Ta proces se je dogajal samodejno, saj v tem obdobju še niso uporabljali dimnikov. Dim je moral uhajati skozi spoje in razpoke strešne kritine in tako je bila spodnja stran skodle nenehno v stiku z dimom (prim. Carstensen 1992, str. 13). Bistvena orodja za izdelavo skodle so sekira, nož za cepljenje, leseni bat in poseben rezilni nož. Danes že obstajajo mehanske cepilne naprave, ki olajšajo delo. Vendar pa je ključnega pomena pri proizvodnji ustrezno drevo, iz katerega se izdelajo skodle. Ta drevesa kmetje najdejo na podlagi izkušenj. Tako na primer obstaja razlika med macesnom in macesnom za skodle. Metode cepljenja so regionalno nekoliko različne. Skodle se cepijo radialno ali tangencialno. Samo s temi metodami je možno razcepiti deblo brez poškodb celičnih sten (prim. Ast 1981, str. 14 in dalje). Razlikujemo različne vrste strešnih kritin: deske, skril, letve in podobno.

Vsebine usposabljanja

Poklic izdelovalca lesenih skodel in krovca s skodlami vključuje ročno izdelavo lesenih skodel in pravilno polaganje skodel. Polaganje lesenih skodel je zelo zapleteno. V tem usposabljanju so zajete različne vrste polaganja. Lesene skodle kot osnovni material so ročno izdelane iz regionalnega lesa. Bistvenega pomena pri tem je izbira materialov in pravilno ravnanje z orodjem. Izdelovalci skodel in krovci so dejavni pri gradnji novih stavb in obnovi zgodovinskih stavb. V središču našega usposabljanja bo ohranjanje in posredovanje dragocenega znanja naših prednikov. Uporabljeni bodo izključno regionalni naravni materiali.

Obravnavane bodo naslednje vsebine:

  • Prednosti in uporaba lesenih skodel
  • Poznavanje surovin
  • Ravnanje z delovnimi pripomočki in ročnim orodjem
  • Tehnika cepljenja in obdelava skodel
  • Tehnike pokrivanja streh in strešne konstrukcije
  • Pravne podlage in obrtni zakoni
  • Trženje in prodaja
Back to top